Naslov IP naprave je edinstven identifikator, ki vsebuje informacije o lokaciji te naprave in stopnji njene razpoložljivosti za stik z njo.
Prisotnost naslova IP za naprave je predpogoj za izmenjavo informacij med njimi. Za poenostavljeno razumevanje izraza "naslov IP" lahko potegnemo analogijo z dobro znanim poštnim naslovom, ki omogoča dostavo pisma ali paketa strogo določenemu naslovniku. Podoben proces se zgodi pri pošiljanju informacij (sporočil) iz ene naprave v drugo. V tej operaciji vlogo poštnega naslova igra naslov IP. Okrajšava IP pomeni »Internet Protocol« in se nanaša na nabor pravil, ki določajo obliko podatkov, ki jih pošiljamo prek interneta (lokalno omrežje).
Posebnosti naprave z naslovom IP
Standardni naslov IP, ki ga lahko vidimo v omrežju, je niz številk, razdeljen v 4 skupine s pikami.
192.168.0.1 je najpogostejši naslov IP za večino usmerjevalnikov in modemov. Mnogi od nas smo že večkrat vnesli to kombinacijo znakov za vstop v meni z nastavitvami modema ali usmerjevalnika.
V zgornjem naslovu imamo 4 števila, od katerih je vsako predstavljeno kot oktet – osemmestno binarno število. Njegove vrednosti so lahko opisane v razponu od 0000 0000 do 1111 1111. Prav tako je opis lahko zapisan v decimalnem zapisu in ima razpon od 0 do 255 (256 vrednosti).
V tem primeru je obseg naslovov od 0.0.0.0 do 255.255.255.255. Če preštejemo vse možne vnose, torej IP naslove, dobimo številko 4.294.967.296.
Zgornja oblika zapisa se imenuje IPv4 in je standardna 32-bitna oblika naslova. Trenutno je najbolj priljubljen in zahtevan v omrežju. Vendar pa IPv4 ni edini možen, obstaja tudi 128-bitni standard, imenovan IPv6. Število naslovov v tem formatu ima tako vrednost, da lahko zagotovi bilijone naslovov za vsakega prebivalca našega planeta.
V našem opisu se bomo držali standarda IPv4, vendar pa so vsa pravila in načela povsem relevantna za IPv6.
Sestava naslova IP
Standardni naslov IP ni samo niz številk, ta vnos vsebuje informacije in strukturno ga lahko razdelimo na dva dela:
- številke gostiteljev,
- omrežna številka.
Na primer, znani vnos naslova 192.168.1.34 vsebuje naslednje informacije:
- 192.168.1 — številka omrežja,
- 34 je številka vaše naprave (gostitelja).
Mimogrede, vse naprave v istem omrežju se začnejo pri 192.168.1. Če naslov IP naprave vsebuje vnos 192.168.2, potem ne bo mogla vzpostaviti stika s prejšnjo napravo (192.168.1). Če želite med seboj povezati takšne naprave, boste potrebovali ločen usmerjevalnik, ki bo zagotovil, da bo ta naloga opravljena. Ta usmerjevalnik bo deloval kot most – podatki iz enega omrežja bodo lahko prek njega prišli v drugo omrežje.
Razvrstitev naslovov IP
Da bi poenostavili delo z naslovi IP, so ti razvrščeni glede na naslednje vrste.
- Razred A - velika omrežja.
- Razred B - srednja omrežja.
- Razred C – majhna omrežja.
- Razred D – rezervirani naslovi v formatu 127.0.0.0 (localhost).
- Razred E – rezervirani naslovi v formatu 192.168.X.X. (ID modemov in usmerjevalnikov).
Kljub navidezno ogromnemu številu razpoložljivih naslovov IP jih je v primerjavi s številom naprav (gostiteljev) v omrežju premalo. Ta težava je povzročila prehod na aktivno uporabo IP-naslovov standarda IPv6 pri delu internetnih ponudnikov. Če pa je naslov v formatu IPv4 zlahka pretvorjen v IPv6, ga ni več mogoče pretvoriti nazaj v IPv4.
Glede na to, da vsi ponudniki še niso prenesli svojih naročnikov iz formata IPv4 v format IPv6, prihaja do prevlade obeh naslovov v omrežju. Težava pri tej kombinirani uporabi različnih standardov je njihova nekompatibilnost, za rešitev pa se uporablja poseben algoritem, imenovan "tuneliranje". Sestoji iz ustvarjanja posebnega kanala, prek katerega lahko naprave z različnimi standardi naslovov IP izmenjujejo informacije.
Poznavanje lastnosti naprave z naslovom IP je predpogoj, če morate samostojno načrtovati omrežja, pa tudi pri reševanju številnih drugih nalog, povezanih z nastavitvijo interneta in lokalnih omrežij.
